Dragi starši, prihodnji teden začenjamo v naši župniji z veroukom. Beseda verouk pomeni, pouk o veri. Toda verouk naj bi bil danes več kot le pouk o veri. Starši ga sicer dobro poznate, saj ste tudi sami hodili k verouku. Toda časi so se spremenili, mnogi starši so danes pozabili na Boga, zato jim primanjkuje osebne vere. Verouk je danes tudi za nas katehete postal bolj breme, kot veselje, zaradi pomanjkanja sodelovanja s strani staršev, zaradi osipa pri nedeljski sveti maši, zaradi krize družinske molitve. Želja katehetov je, da bi verouk v župniji vodil k pristnejšim odnosom z Bogom vaše otroke in vas same. Da bi verouk povezoval vašega otroka z Bogom in vero v Boga. Kdor se je srečal z Bogom v domači družini, naj bi z znanjem o veri, odnos z Bogom še poglobil. Vere se ne da naučiti, tako kot ljubezni ne. Vera je dar, ki naj bi ga starši z zgledom prenašali na svoje otroke. Presenetila me izjava neke mame, ki je pripeljala svojega otroka k verouku in mi rekla: »Gospod našega otroka doma nismo učili moliti, da ne bi kaj pokvarili. Zato ga prepuščamo Vam!« Hotel sem ji reči: »Gospa, ravno s tem ste veliko pokvarili!« pa sem se rajši ugriznil v jezik.

Dragi starši! Vabim vas, da z odgovornostjo sodelujete z nami pri verski vzgoji svojih otrok. Čas, ki ga boste podarili tej vzgoji, ne bo izgubljen, temveč bogato nagrajen.

Naj vas na tej poti vodi Sveti Duh. Sv. Duh naj vodi tudi naše katehistinjo Katjo. Prosim vas in se priporočam v vašo molitev. Nebeška mati Marija pa naj vaše otroke spremlja na poti njihovega zorenja.