Župnija Petrovče

Župnije je bila ustanovljena leta 1975. Sedanja Marijina cerkev, ki je od 1984 leta tudi bazilika , je bila sezidana leta 1655.

God župnijske zavetnice: 31. maj, Obiskanje Device Marije.

Lepa nedelja: prva nedelja v juniju

----------------------------------------------------

Prebivalci 3000

Katoličani 2500

---------------------------------------------------

Petrovče 199

3301 PETROVČE

tel.: 00386/3/714-03-00

fax.: 00386/3/714-03-01

Elektronska pošta: dominikanci.petrovce@rkc.si ali zupnijskiurad.petrovce@siol.net

Spletna stran: zupnija-petrovce.rkc.si

____________________________

Uradne ure v župnijski pisarni: vsak dan od 8.00 do 10.00 ure, razen ob sredah.

________________________________________________________________

ZGODOVINA MARIJINEGA SVETIŠČA - BAZILIKE MATERE BOŽJE

Kakšna je bila prvotna cerkev na tem kraju nam ni znano, prepričani pa smo, da je bila tista, ki so jo dali zgraditi celjski grofje v začetku petnajstega stoletja zelo lepa, kot so tudi ostale cerkve, ki so jih dali zgraditi v okolici.  Žal je od te gotske trIladijske bazilike ostalo le malo ohranjenega, saj so jo v 18. stoletju po zaslugi baronov Miglio iz Novega Celja barokizirali, podaljšali proti zahodu, in stranske ladje prezidali v stranske kapele. Morda bi nas vsaj zvonik bolj spominjal na tisto prvotno cerkev, pa je strela, ki je udarila vanj zanetila požar.  Tako je tudi zvonik na vrhu dobil baročno podobo le kamniti gotski okvirji na linah še spominjajo na njegovo originalno podobo.

Vendar v to lepo baročno baziliko ne vabi samo njena urejenost, njene lepe freske in kipi, ampak predvsem milostna podoba Matere Božje, ki jo v Petrovčah imenujejo kar Petrovška Marija.  V tem kipu je umetniku uspelo upodobiti milino in veselje ne samo matere, ki ima v rokah otroka, ampak tudi nebeške Matere Marije, ki se veseli nas ljudi, ki prihajamo k njej kot njeni otroci. Na tem kipu je značilen Marijin blagi smehljaj, in tudi skrčen prst na njeni desni roki, na katerem je dragocen prstan, ki ji ga je podaril pobožni baron Miglio iz Novega Celja.  Zaobljubil se je namreč Mariji, da se ne bo poročil, in da bo živel samo njej v čast in veselje.

Toda kmalu nato so prihrumele turške čete vse do naših krajev. Turki so ropali, požigali, ubijali.  Ljudje so se upirali kolikor so mogli, večkrat tudi zaman. Tudi baron Miglio se je podal v boj. Ujeli so ga in odpeljali v Carigrad. Tu se je vanj zagledalo turško dekle z imenom Fatima in ga rešila iz ujetništva.  Baron Miglio je bil dvakrat vesel, prvič, kerj je bil rešen iz ujetništva, drugič pa, ker  je  spoznal tako lepo dekle.  Toda spomnil se je svoje zaobljube, ki jo je dal  Mariji v Petrovčah.  Fatima in Miglio sta poromala v Rim, kjer je papež barona Miglia rešil zaobljube. Oddahnila sta se v žaru zaljubljenosti in odšla nazaj v Petrovče. Tu se je baron Miglio povzpel do Marijinega kipa in ji hotel vzeti nazaj prstan, ki ji ga je podaril v znamenje svoje prejšnje obljube.  Legenda pravi, da je Marija takrat skrčila prst v znamenje, naj baron ostane zvest svoji zaobljubi, svoji dani besedi. Baron se je ves prestrašen zgrudil in omedlel. Ko pa se je zavedel, je zopet potrdil Mariji svojo zvestobo in živel naprej neporočen. Baron Miglio je pokopan kot veliki dobrotnik Petrovške bazilike v grobnici v prezbiteriju pod glavnim oltarjem.

Župnikova izkaznica

p. Ivan Arzenšek, župnik in rektor bazilike

Rojen: 30.06.1954 v Celju

Vstopil v dominikanski red: 28. 09. 1973; večne zaobljube: 18. 04.1982; mašniško posvečenje v Zagrebu 27. 06. 1982.

Službovanja: od 1982-1990, duhovni pomočnik v Žalcu; od 1990-2000, kaplan v Petrovčah; od 2000, župnik v Petrovčah in duhovni vodja Dekanijske karitas Petrovče.

Dodatni naslovi: 1982 magisterij iz teologije v Fribourgu v Švici, predsednik in vodja športnega društva slovenskih duhovnikov (Pax); od 1991-2004 soustanovitelj in direktor založbe Znamenje in glavni urednik revije "Znamenje" (revija za teološka,družbena in kulturna vprašanja); od 1993-2000 predsednik Kulturnega društva Petrovče; od 2004 predsednik društva "Znamenje"; vodja Dekanijske karitas Petrovče.